Kaj pomeni somatika
Somatika je poimenovanje za široko področje, ki raziskuje telo kot izkušnjo, ne kot objekt. Ne gleda na telo zgolj skozi prizmo anatomije, ampak se osredotoča na doživljanje, občutenje, gibanje, zaznavanje in organizacijo telesa.
Danes se naziv “somatika” uporablja za različne pristope. Skupno jim je, da telo razumejo kot nekaj več kot objekt, ki ga uporabljamo ali popravljamo. V somatiki je telo prostor doživljanja, zaznavanja, notranjega gibanja, dihanja, čustvovanja, meja, potreb, stika, regulacije in pomena.
Somatika ni ena metoda. Prav zato lahko to poimenovanje prispeva k nejasnosti pri izbiri ustrezne oblike podpore, terapije ali prakse. Ni vsaka somatika terapija, ni vsaka somatika psihoterapija in ni vsaka somatika gibanje.
Na kratko: somatika ni ena sama tehnika in ni izum ene osebe. Je področje, ki je obstajalo dolgo pred modernim poimenovanjem.
Je skupno ime za več pristopov, ki raziskujejo odnos med telesom, zaznavanjem, gibanjem, dihom, pozornostjo, živčnim sistemom, učenjem in utelešenim doživljanjem.
Thomas Hanna je izraz Somatics uporabil kot naziv za že obstoječe področje. Ni izumitelj somatskega znanja, telesno usmerjenih praks ali same besede somatika. S poimenovanjem je področje populariziral, hkrati pa ustvaril navidezno enotnost znotraj zelo različnih oblik dela s telesom.
Zakaj je pojem somatika danes lahko nejasen
Beseda somatika se uporablja kot nadpomenka za mnogo različnih disciplin in pristopov. Pod isti izraz se pogosto uvrstijo terapija, psihoterapija, gibanje, edukacija, bodywork, čuječnost, delo z živčnim sistemom, filozofija telesa in medicinska raba izraza “somatsko”.
Zato beseda “somatsko” sama po sebi pove samo to, da je nekaj usmerjeno na telo, vendar telesa ne razume zgolj kot anatomijo ali biomehaniko. Ne pove pa še, ali gre za psihoterapijo, terapevtsko metodo, gibalno prakso, edukacijo, manualno delo ali medicinski pojem.
Somatika je uporaben krovni izraz za telesno orientirane pristope. Postane pa nejasna, če ne razlikujemo med njihovimi nameni, metodami, kompetencami in strokovnimi okviri.
Sōma: grški izvor besede
Beseda somatika izhaja iz starogrške besede sōma, ki pomeni telo. A sōma ni imela enega samega pomena. V različnih obdobjih je lahko označevala živo telo, mrtvo telo, telo kot fizično celoto, osebo ali širše “telo” nečesa.
V zgodnji grški tradiciji se sōma pogosto povezuje tudi z mrtvim telesom oziroma truplom, kar je zanimivo glede na današnjo rabo somatike, ki poudarja živo in doživljano telo. Pozneje se pomen razširi tudi na živo telo.
V evropskih strokovnih jezikih se isti koren pozneje pojavlja v izrazih, kot so somatic, somatology in psychosomatic. Ti izrazi se najprej razvijajo predvsem v medicinskih, psihiatričnih in znanstvenih kontekstih.
Izraz Somatics je pred Thomasom Hanno potrjen že leta 1853 pri Plinyju Earlu, ameriškem zdravniku in psihiatru. Earle ga uporablja v psihiatrični razpravi za predstavnike “somatske šole”, ki je izvor duševnih bolezni iskala predvsem v telesu. To ni današnji pomen somatike, je pa pomembno za zgodovino besede.
Sodobna somatika uporablja pojem telesa zelo specifično: zanima jo telo kot prostor izkušnje, zaznavanja, gibanja, regulacije in pomena.
Vrste somatike
Ker je somatika krovni pojem, je smiselno ločiti več področij znotraj te nadpomenke. Vsa se posvečajo telesu, vendar ne na isti način.
1. Somatsko-terapevtsko področje in somatska psihoterapija
To področje obsega pristope, ki telo vključujejo v delo s stresom, travmo, čustvi, regulacijo živčnega sistema, telesnimi občutki, mejami, stikom in odnosom.
Somatska psihoterapija je ožji pojem, ker poteka znotraj psihoterapevtskega okvira. Somatsko-terapevtski pristopi pa niso vedno psihoterapija, čeprav lahko delujejo terapevtsko oziroma regulacijsko.
Primeri: Reichova telesna terapija, Bioenergetic Analysis, Gestalt telesna awareness linija, Focusing, Hakomi, Somatic Experiencing, Sensorimotor Psychotherapy, Somatic Psychology in druge telesno usmerjene terapevtske metode.
2. Somatsko gibanje
Somatsko gibanje uporablja premik kot glavni način raziskovanja, zaznavanja, učenja, izražanja in regulacije. Poudarek ni primarno na zunanji obliki giba, temveč na notranji izkušnji gibanja.
Primeri: somatic movement education and therapy, plesna somatika, Laban/Bartenieff, Authentic Movement, Body-Mind Centering, Skinner Releasing Technique, somatsko raziskovanje gibanja in nekatere oblike kontaktne improvizacije.
3. Somatska edukacija
Somatska edukacija je učenje skozi telesno zaznavo. Ukvarja se z dihom, držo, tonusom, koordinacijo, navadami gibanja, pozornostjo in reorganizacijo vzorcev.
V ospredju ni popravljanje telesa od zunaj, ampak razvijanje zaznave, izbire in bolj podporne notranje organizacije.
Primeri: delo Else Gindler, Sensory Awareness Charlotte Selver, Alexander Technique, Feldenkrais Method, Ideokinesis, Eutony, Hanna Somatic Education in sorodne metode somatskega učenja.
4. Somatski bodywork
Somatski bodywork vključuje dotik, manualno vodenje, delo s tkivi, tonusom, držo, fascijo in telesno organizacijo. Dotik ni uporabljen le kot mehanska intervencija, ampak kot način podpore pri zaznavanju, regulaciji in reorganizaciji telesnega vzorca.
Primeri: Rolfing oziroma Structural Integration, Trager Approach, manualne somatske metode, del Body-Mind Centering, nekatere craniosacralne linije in drugi pristopi, ki povezujejo dotik, zaznavo in telesno organizacijo.
5. Filozofsko-fenomenološko področje
To področje daje somatiki pojmovne temelje. Raziskuje razliko med telesom kot objektom in telesom kot živeto izkušnjo.
Pomembni avtorji so Edmund Husserl, nemški filozof in ustanovitelj fenomenologije, Maurice Merleau-Ponty, francoski filozof telesa in percepcije, ter Eugene Gendlin, filozof in psihoterapevt, ki je razvil pojem felt sense.
6. Medicinsko in psihosomatsko področje
V medicini izraz “somatsko” pomeni telesno, organsko, živčno ali biološko. Sem sodijo somatski simptomi, somatske bolezni, psihosomatika, somatski živčni sistem in somatske celice.
Ta raba ni enaka sodobni somatiki kot telesnemu zaznavanju, gibanju, edukaciji ali terapiji, je pa pomembna za zgodovino besede in za razumevanje, zakaj ima izraz več pomenov.
Ali je Thomas Hanna izumil somatiko?
Ne. Thomas Hanna, ameriški filozof, urednik in pedagog somatske edukacije, ni izumil somatike, somatskega znanja ali telesno usmerjenega dela. Njegova vloga je bila drugačna.
V 20. stoletju je izraz Somatics uporabil kot nadpomenko za že obstoječe prakse, teorije in edukacijske tokove. S tem je pomagal oblikovati moderno ime za področje, ki je imelo veliko starejše filozofske, terapevtske, gibalne, edukacijske in transkulturne temelje.
Njegova lastna metoda, Hanna Somatic Education, je ena od metod znotraj somatske edukacije. Ni izvor celotnega področja.
Somatika se ni začela z eno osebo in prav gotovo ne v sodobnem zahodnem svetu. Koncepti, na katerih sloni današnja somatika, kot so doživljanje lastnega telesa, zavestno gibanje, dih, pozornost in povezava med umom in telesom, se pojavljajo v številnih starejših tradicijah in filozofijah.
Natančneje je reči, da je Hanna moderno somatsko polje poimenoval in institucionaliziral. Ni ga ustvaril iz nič.
Razvoj somatskega področja
Somatika se ni razvila linearno. Nastajala je skozi več vzporednih tokov, ki so se pozneje začeli prekrivati.
Transkulturne prakse utelešene pozornosti
Joga, qigong, tai chi, daoyin, meditativne in borilne prakse kažejo, da delo s telesom, dihom, pozornostjo in samouravnavanjem ni zahodni izum. Moderna somatika je eden od jezikov, s katerimi se danes opisuje del tega širšega znanja.
Medicinsko-psihiatrična linija
V medicini in psihiatriji se razvijejo izrazi, kot so somatic, psychosomatic in somatology. Ta linija je pomembna za zgodovino besede, čeprav ni enaka sodobni somatski edukaciji ali somatski terapiji.
Filozofsko-fenomenološka linija
Edmund Husserl, nemški filozof in ustanovitelj fenomenologije, razlikuje med telesom kot objektom in telesom kot živeto izkušnjo. Maurice Merleau-Ponty, francoski fenomenolog, telo postavi v središče zaznavanja sveta. Eugene Gendlin, filozof in psihoterapevt, pozneje razvije pojem felt sense, telesno občutenega pomena.
Gibalno-edukacijska linija
Genevieve Stebbins, ameriška pedagoginja gibanja, Hade Kallmeyer, nemška učiteljica gimnastike, Elsa Gindler, nemška pedagoginja telesnega zaznavanja, Heinrich Jacoby, švicarski pedagog, Charlotte Selver, učiteljica Sensory Awareness, F. M. Alexander, ustanovitelj Alexander tehnike, Mabel Todd, avtorica The Thinking Body, Gerda Alexander, ustanoviteljica Eutony, Moshe Feldenkrais, fizik in pedagog gibanja, ter Thomas Hanna, avtor Hanna Somatic Education, predstavljajo pomembno linijo somatske edukacije.
Psihoterapevtska in terapevtska linija
Wilhelm Reich, avstrijski zdravnik in psihoanalitik, je telo vključil v psihoterapijo prek diha, mišičnega oklepa, afekta in telesne obrambe. Laura Perls, psihologinja in soustanoviteljica Gestalt terapije, ter Fritz Perls, psihiater in soustanovitelj Gestalt terapije, sta prispevala k razvoju telesne awareness linije. Eugene Gendlin je s Focusingom razvil delo s telesno občutenim pomenom. Pozneje se razvijejo še Hakomi, Somatic Experiencing, Sensorimotor Psychotherapy in druge somatsko-terapevtske metode.
Ključni avtorji, prakse in metode v zgodovini somatike
Spodnja tabela ni popoln seznam vseh somatskih metod. Prikazuje pa glavne tokove, ki so pomembni za razumevanje razvoja sodobne somatike.
| Avtor / tradicija |
Obdobje |
Pristop, metoda ali teorija |
Pomen za somatiko |
| Staroindijske tradicije / Patanjali, avtor oziroma zbirna figura jogijske tradicije |
predmoderno obdobje |
joga |
Telesno-duševna disciplina, ki povezuje držo, dih, pozornost, koncentracijo in odnos med telesom, umom in zavestjo. |
| Daoyin, qigong in tai chi, kitajske prakse gibanja, diha in pozornosti |
stara Kitajska in poznejše tradicije |
gib, dih, pozornost, kultivacija telesa |
Pomembni transkulturni predhodniki dela s telesom, dihom, notranjo pozornostjo, regulacijo in počasnim gibanjem. |
| Haruchika Noguchi, japonski praktik telesne samoregulacije |
1911/12–1976 |
Seitai, Katsugen Undo |
Japonska linija spontanega oziroma regenerativnega gibanja in telesne samoregulacije. |
| Johann Christian August Heinroth, nemški zdravnik in psihiater |
1773–1843 |
zgodnja psihosomatska medicina |
Pomemben za zgodovino medicinsko-psihiatrične rabe izraza psihosomatsko. |
| Pliny Earle, ameriški zdravnik in psihiater |
1809–1892 |
raba izraza Somatics v psihiatričnem kontekstu |
Leta 1853 uporabi izraz Somatics za predstavnike somatske šole v psihiatriji, ne za današnjo somatsko edukacijo. |
| Edmund Husserl, nemški filozof in ustanovitelj fenomenologije |
1859–1938 |
fenomenologija, Leib/Körper |
Razlika med telesom kot objektom in telesom kot subjektivno živeto izkušnjo. |
| Maurice Merleau-Ponty, francoski filozof fenomenologije telesa |
1908–1961 |
fenomenologija percepcije |
Telo razume kot središče zaznavanja in delovanja, ne le kot objekt v svetu. |
| Marcel Mauss, francoski sociolog in antropolog |
1872–1950 |
tehnike telesa |
Pokaže, da so hoja, drža, dihanje, sedenje in gibanje tudi kulturno naučene telesne tehnike. |
| Genevieve Stebbins, ameriška plesalka in pedagoginja gibanja |
1857–1934 |
Harmonic Gymnastics |
Povezava gibanja, izraza, dihanja, estetike in telesne kulture; predhodnica linije Kallmeyer–Gindler. |
| Hade oziroma Hedwig Kallmeyer, nemška pedagoginja telesne kulture |
1881–1976 |
prenos Harmonic Gymnastics v nemški prostor |
Most med Stebbinsino linijo in Gindlerjevo gibalno-reformno smerjo. |
| Elsa Gindler, nemška pedagoginja telesnega zaznavanja |
1885–1961 |
zaznavanje, dih, teža, počitek, vsakdanje gibanje |
Ena ključnih praktičark in predhodnic moderne somatske edukacije; premik od zunanje forme k notranjemu zaznavanju. |
| Heinrich Jacoby, švicarski pedagog in glasbeni reformator |
1889–1964 |
pedagogika zaznavanja, učenja in ustvarjalnosti |
Poveže telesno zaznavanje z učenjem, ustvarjalnostjo in neavtoritarnim pedagoškim procesom. |
| Charlotte Selver, nemško-ameriška učiteljica Sensory Awareness |
1901–2003 |
Sensory Awareness |
Prenese Gindlerjevo linijo v ZDA; vpliva na New School, Esalen, Gestalt, humanistično psihologijo in bodywork okolje. |
| F. M. Alexander, avstralsko-britanski igralec in pedagog |
1869–1955 |
Alexander Technique |
Razvije delo z uporabo sebe, držo, glasom, navado, inhibicijo avtomatskega odziva in usmerjanjem pozornosti. |
| Mabel Elsworth Todd, ameriška pedagoginja telesa in gibanja |
1880–1956 |
Ideokinesis, The Thinking Body |
Uporaba anatomskih podob, imaginacije in živčno-mišične koordinacije pri učenju gibanja. |
| Gerda Alexander, nemško-danska pedagoginja gibanja |
1908–1994 |
Eutony |
Delo s tonusom, zaznavanjem, prilagajanjem napetosti, stikom s prostorom in funkcionalnim gibanjem. |
| Moshe Feldenkrais, fizik, judoist in pedagog gibanja |
1904–1984 |
Feldenkrais Method, Awareness Through Movement |
Učenje skozi gib, variabilnost, zaznavanje razlik, zmanjševanje napora in izboljšanje funkcije. |
| Wilhelm Reich, avstrijski zdravnik in psihoanalitik |
1897–1957 |
telesna psihoterapija, mišični oklep, vegetoterapija |
Telo vstopi v psihoterapijo kot področje diha, tonusa, afekta, obrambe in regulacije. |
| Alexander Lowen, ameriški zdravnik in psihoterapevt |
1910–2008 |
Bioenergetic Analysis |
Nadaljuje telesno psihoterapevtsko linijo z delom na dihu, drži, napetosti, izrazu in telesnem doživljanju. |
| Laura Perls, psihologinja, in Fritz Perls, psihiater |
1905–1990 / 1893–1970 |
Gestalt terapija |
Razvoj telesne awareness linije v Gestalt terapiji: stik, sedanjost, dih, gesta, telesna izkušnja. |
| Eugene Gendlin, filozof in psihoterapevt |
1926–2017 |
Focusing, felt sense |
V terapevtski kontekst prinese telesno občuteni pomen; telo kot implicitno pomenonosno polje. |
| Ida Rolf, ameriška biokemičarka |
1896–1979 |
Rolfing, Structural Integration |
Razvije manualni pristop k telesni strukturi, fasciji, drži in organizaciji telesa v gravitaciji. |
| Milton Trager, ameriški zdravnik |
1908–1997 |
Trager Approach |
Razvije nežen manualni in gibalni pristop, ki uporablja dotik, zibanje, lahkotnost in občutek možnosti v telesu. |
| Irmgard Bartenieff, plesalka, fizioterapevtka in učenka Rudolfa Labana |
1900–1981 |
Bartenieff Fundamentals, Laban/Bartenieff |
Poveže analizo gibanja, razvojne vzorce, funkcionalno gibanje, ples in rehabilitacijo. |
| Mary Starks Whitehouse, ameriška plesalka in plesno-gibalna terapevtka |
1911–1979 |
Authentic Movement |
Razvije notranje usmerjeno gibalno prakso, povezano s plesom, nezavednim, pričo in terapevtskim prostorom. |
| Thomas Hanna, ameriški filozof, urednik in pedagog somatske edukacije |
1928–1990 |
Somatics, Hanna Somatic Education |
Pomemben kot poimenovalec in institucionalizator moderne nadpomenke Somatics; avtor ene metode znotraj širšega polja somatske edukacije. |
| Bonnie Bainbridge Cohen, ameriška delovna terapevtka, plesalka in pedagoginja gibanja |
roj. 1941 |
Body-Mind Centering |
Razvije izkustveno anatomijo, razvojne vzorce, gibanje, dotik, glas in raziskovanje odnosov med telesnimi sistemi in zavestjo. |
| Ron Kurtz, ameriški psihoterapevt |
1934–2011 |
Hakomi |
Razvije somatsko psihoterapevtsko metodo, ki povezuje čuječnost, telo, nezavedne vzorce in terapevtski odnos. |
| Peter A. Levine, ameriški biofizik in psiholog |
roj. 1942 |
Somatic Experiencing |
Razvije telesno usmerjen pristop za delo s travmo in stresnim odzivom, z močnim poudarkom na regulaciji živčnega sistema. |
| Pat Ogden, ameriška psihoterapevtka |
roj. 1941 |
Sensorimotor Psychotherapy |
Razvije psihoterapevtski pristop, ki povezuje telo, gibanje, navezanost, travmo in kognitivno-čustvene procese. |
Tabela skuša grobo pokazati, da se je sodobno somatsko področje razvijalo skozi več vzporednih linij: transkulturno, filozofsko, edukacijsko, terapevtsko, gibalno, manualno in medicinsko.
Somatika danes
Danes je somatika širok pojem za pristope, ki telo razumejo kot živo izkušnjo, ne le kot objekt. Zato je pomembno razlikovati med somatiko kot krovnim področjem in posameznimi metodami znotraj njega.
Hanna Somatic Education, Feldenkrais Method, Alexander Technique, Somatic Experiencing, Sensorimotor Psychotherapy, Hakomi, Body-Mind Centering, Rolfing, Focusing, Sensory Awareness in Somatska čuječnost niso ista metoda, čeprav se vse lahko povezujejo s somatskim razumevanjem telesa.
Beseda somatika je uporabna, ker poveže pristope, ki se ukvarjajo s telesom kot doživljano izkušnjo. Hkrati pa zahteva dodatno razlago, ker pod isti naziv sodijo zelo različne metode, cilji in strokovni okviri.
Tukaj preberite več o Somatski čuječnosti kot avtorski somatski metodologiji, ki se umešča v širše somatsko področje.
Viri in nadaljnje branje
Ta stran je napisana kot berljiva razlaga somatike, ne kot akademski pregled vseh somatskih smeri. Spodnji viri so dodani zaradi zgodovinske natančnosti, razlikovanja med področji in boljšega razumevanja, zakaj je izraz somatika danes večpomenski.
Izvor besede in zgodnja strokovna raba
-
Etymonline: razlaga izvora besede somatic in grškega korena sōma.
Odpri vir
-
Pliny Earle (1853): zgodnja potrjena raba izraza Somatics v psihiatričnem kontekstu.
Odpri PDF
-
Dumitrascu in David (2019): zgodovina izraza psychosomatic in razprava o Heinrothu.
Odpri vir
Thomas Hanna in moderno somatsko polje
-
Thomas Hanna: What is Somatics?, vplivna opredelitev somatike kot študija telesa, zaznanega od znotraj.
Odpri PDF
-
Lindsey Drury (2022): kritična zgodovinska analiza Hannovega poimenovanja in revizionizma v polju somatike.
Odpri vir
Somatsko gibanje, edukacija, psihoterapija in travmatsko usmerjeni pristopi
-
ISMETA: opis področja somatic movement education and therapy ter razlik med metodami in pristopi.
Odpri vir
-
European Association for Body Psychotherapy: osnovna opredelitev telesne psihoterapije.
Odpri vir
-
Kuhfuß idr. (2021): pregled Somatic Experiencing kot telesno orientiranega pristopa za posttravmatske simptome.
Odpri vir
Fenomenologija telesa in somatska edukacija
-
Stanford Encyclopedia of Philosophy: fenomenološko razlikovanje med živetim telesom in telesom kot objektom.
Odpri vir
-
Internet Encyclopedia of Philosophy: Husserlova fenomenologija utelešenja.
Odpri vir
-
Alexander Technique: opis Alexander tehnike kot učenja spremembe navad, ki povzročajo nepotrebno napetost.
Odpri vir
-
Feldenkrais Method: opis pristopa Awareness Through Movement.
Odpri vir
Pogosta vprašanja o somatiki
Ali je somatika metoda?
Ne. Somatika je nadpomenka za telesno orientirano področje. Poimenuje različne metode: somatska terapija, somatska psihoterapija, somatska edukacija, somatsko gibanje, bodywork, Focusing, Somatic Experiencing, Feldenkraisova metoda, Alexander tehnika in druge smeri.
Ali je Thomas Hanna izumil somatiko?
Ne. Hanna je pomemben za moderno poimenovanje in institucionalizacijo izraza Somatics, ni pa si izraza izmislil in tudi ni izumil somatskega pristopa. Njegova metoda, Hanna Somatic Education, je ena od metod znotraj širše somatske edukacije, ki gradi na že obstoječih pristopih.
Zakaj je beseda somatika lahko nejasna?
Ker se uporablja za več različnih področij, ki imajo različne namene, funkcije in etične okvire. Izraz “somatika” ne pomeni nič več kot telesno orientiran pristop. Če iščete terapevtsko podporo, ni dovolj, da se ponudnik opredeli kot “somatik”; pomembno je preveriti izobrazbo, okvir prakse in etični okvir.
Ali je somatika isto kot psihoterapija?
Ne. Somatska psihoterapija je ena veja znotraj širšega somatskega področja. Somatika je hkrati tudi izraz za edukacijo, gibanje, bodywork, čuječnost, filozofijo telesa ali medicinsko poimenovanje telesnega.
Ali je Somatic Experiencing psihoterapija?
Ne nujno. Somatic Experiencing je somatsko-terapevtski pristop za delo s travmo in stresnimi odzivi. Lahko se uporablja znotraj psihoterapije, če ga izvaja ustrezno usposobljen psihoterapevt, lahko pa se uporablja tudi v drugih strokovnih okvirih v skladu z omejitvami posamezne stroke.
Kam naprej
Somatika je danes širok in večplasten pojem. Njena zgodovina vključuje grški izraz sōma, medicinsko in psihosomatsko rabo, fenomenologijo telesa kot živete izkušnje, gibalno-edukacijske metode, telesno psihoterapijo, bodywork in transkulturne prakse utelešene pozornosti.
Zato somatike ni smiselno razumeti kot eno tehniko ali kot izum Thomasa Hanne. Natančneje je reči, da je Hanna pomembno prispeval k modernemu poimenovanju polja, medtem ko je vsebina somatskega dela nastajala skozi številne starejše in vzporedne tokove.
Tukaj preberite več o Somatski čuječnosti kot avtorski somatski metodologiji.
Tukaj preberite več o individualnem somatsko usmerjenem psihosocialnem delu.
Tukaj preberite več o moji strokovni podlagi.
