Sanja Somatika | Sanja Zalar Gostimirović

Somatika

Kaj pomeni somatika, od kod izvira beseda, katera področja zajema in zakaj je pomembno razlikovati med somatsko psihoterapijo, somatsko-terapevtskimi pristopi, somatskim gibanjem, somatsko edukacijo, bodyworkom in drugimi rabami izraza.

Avtorica strani: Sanja Zalar Gostimirović | Sanja Somatika

Vrste somatike Kako opredeljujem svoje delo Viri in nadaljnje branje

Kaj pomeni somatika

Opomba o virih: Besedilo temelji na strokovni literaturi s področja somatike, somatske edukacije, fenomenologije telesa, telesno usmerjenih psihoterapij, interocepcije in somatskega gibanja. Kadar navajam zgodovinske, terminološke ali teoretične trditve, so ključni viri navedeni v oklepajih. Del virov v zadnjem razdelku je dodan kot nadaljnje branje in v besedilu ni izrecno naveden.

Somatika je poimenovanje za široko področje, ki raziskuje telo kot doživljano, prvoosebno izkušnjo, ne zgolj kot objekt. Pri tem se navezuje na fenomenološko razumevanje telesa po Merleau-Pontyju, ki telo razume kot osnovno središče zaznavanja, delovanja in bivanja v svetu. Ne gleda na telo zgolj skozi prizmo anatomije, ampak se osredotoča na doživljanje, občutenje, gibanje, zaznavanje in organizacijo telesa (Eddy, 2016; Hanna, 1988; Merleau-Ponty, 2006).

Danes se naziv “somatika” uporablja za različne pristope. Skupno jim je to, da telo razumejo kot nekaj več kot objekt, ki ga uporabljamo ali popravljamo. V somatiki je telo prostor doživljanja, zaznavanja, gibanja in pomena; posamezne smeri pa glede na svoj namen in strokovni okvir vključujejo tudi delo z avtonomnimi odzivi, čustvovanjem, mejami, potrebami, stikom in regulacijo (Eddy, 2016; ISMETA, b. d.).

Somatika ni ena metoda ali tehnika. Prav zato lahko to poimenovanje prispeva k nejasnosti pri izbiri ustrezne oblike podpore, terapije ali prakse. Ni vsaka somatika terapija in ni vsaka somatika gibanje.

Vsebina strani

  1. Zakaj je pojem somatika danes lahko nejasen
  2. Vrste somatike
  3. Somatika danes
  4. Kako svoje delo opredeljujem znotraj somatskega področja
  5. Sōma: grški izvor besede
  6. Ali je Thomas Hanna izumil somatiko?
  7. Razvoj somatskega področja
  8. Ključni avtorji, prakse in metode v zgodovini somatike
  9. Ključne razlike
  10. Viri in nadaljnje branje
  11. O besedilu

Zakaj je pojem somatika danes lahko nejasen

Beseda somatika se uporablja kot nadpomenka za mnogo različnih disciplin in pristopov. Pod isti izraz se pogosto uvrstijo terapija, psihoterapija, gibanje, edukacija, bodywork, čuječnost, delo z živčnim sistemom, filozofija telesa in medicinska raba izraza “somatsko” (EABP, b. d.; Eddy, 2016; ISMETA, b. d.).

Zato beseda “somatsko” sama po sebi pove samo to, da je nekaj usmerjeno na telo, vendar telesa ne razume zgolj anatomsko ali biomehansko. Ne pove pa še, ali gre za psihoterapijo, terapevtsko metodo, gibalno prakso, edukacijo telesa ali delo z dotikom.

Somatika je sicer čisto uporaben krovni izraz za področje telesno orientiranih pristopov, ki na telo ne gledajo zgolj mehansko, ostane pa nejasen, če ne razlikujemo med nameni, metodami, kompetencami in strokovnimi okviri teh pristopov.

Vrste somatike

Ker je somatika krovni pojem, je smiselno ločiti več področij znotraj te nadpomenke. Vsa se posvečajo telesu, vendar ne na isti način. Podobna razlikovanja najdemo tudi v strokovni literaturi in profesionalnih združenjih, enotna, splošno standardizirana klasifikacija somatike pa ne obstaja. Spodnja razvrstitev je moj orientacijski pregled področja, sestavljen na podlagi več obstoječih razlikovanj in klasifikacij.

1. Telesno usmerjena psihoterapija in somatsko-terapevtski pristopi

To področje vključuje več različnih strokovnih okvirov, zato jih ni smiselno enačiti. Somatska oziroma telesno usmerjena psihoterapija poteka znotraj psihoterapevtskega okvira, medtem ko so somatsko-terapevtski pristopi lahko uporabljeni tudi znotraj drugih strok v skladu s kompetencami izvajalca.

  • Somatske oziroma telesno usmerjene psihoterapevtske smeri in metode: Reichova telesna psihoterapija, Bioenergetic Analysis, Hakomi in Sensorimotor Psychotherapy. Gestalt terapija ima pomembno telesno-procesno razsežnost, vendar je kot celotne smeri ne uvrščam avtomatično med somatske psihoterapije.
  • Somatsko-terapevtski pristopi: Somatic Experiencing® je eden od primerov telesno usmerjenih terapevtskih pristopov. Več o njegovi umestitvi, principih in načinu, kako ga vključujem v svoje delo, opisujem na strani Somatic Experiencing®.
  • Izkustvene telesno usmerjene metode: Focusing je širše uporabna izkustvena praksa dela s telesno občutenim pomenom; njegova psihoterapevtska uporaba je posebej opredeljena kot Focusing-Oriented Psychotherapy.
  • Akademsko področje: Somatic Psychology je študijsko in raziskovalno polje, ne posamezna metoda.

Skupna raba telesa, zaznavanja ali regulacije še ne pomeni istega strokovnega okvira. Metoda sama po sebi ne nadomesti temeljne izobrazbe, kompetenc in etičnega okvira izvajalca.

2. Somatsko gibanje

Somatsko gibanje uporablja premik kot glavni način raziskovanja, zaznavanja, učenja in izražanja. Poudarek ni predvsem na zunanji obliki, temveč na notranji izkušnji gibanja in na odnosu do telesa in doživljanja (Eddy, 2016; ISMETA, b. d.).

Primeri: somatic movement education and therapy, plesna somatika, Laban/Bartenieff, Authentic Movement, Body-Mind Centering, Skinner Releasing Technique in sorodne gibalne prakse. Budokon in argentinski tango sama po sebi nista standardno uvrščena med somatske gibalne metode; pri svojem delu ju poučujem somatsko, z usmerjanjem pozornosti v zaznavanje, orientacijo, odnos do prostora in utelešeno učenje.

3. Somatska edukacija

Somatska edukacija je učenje skozi telesno zaznavo. Ukvarja se z dihom, držo, tonusom, koordinacijo, navadami gibanja, pozornostjo in reorganizacijo vzorcev (Alexander, 1932; Feldenkrais, 1972; Hanna, 1988).

V ospredju ni popravljanje telesa od zunaj, ampak razvijanje zaznave, izbire in bolj podporne notranje organizacije.

Primeri: delo Else Gindler, Sensory Awareness (Charlotte Selver), Alexander Technique, Feldenkrais Method, Ideokinesis, Eutony, Hanna Somatic Education/Clinical Somatic Education in sorodne metode somatskega učenja.

4. Somatski bodywork

Somatski bodywork vključuje dotik, manualno vodenje, delo s tkivi, tonusom, držo, fascijo in telesno organizacijo. Dotik ni uporabljen le kot mehanska intervencija, ampak kot način podpore pri zaznavanju, regulaciji in reorganizaciji telesnega vzorca (Eddy, 2016; ISMETA, b. d.).

Primeri: Rolfing oziroma Structural Integration, Trager Approach, manualne somatske metode, del Body-Mind Centering, nekatere craniosacralne linije in drugi pristopi, ki povezujejo dotik, zaznavo in telesno organizacijo.

5. Filozofsko-fenomenološko področje

To področje daje somatiki pojmovne temelje. Raziskuje razliko med telesom kot objektom in telesom kot doživljano izkušnjo (Gallagher, 2005; Merleau-Ponty, 2006; Stanford Encyclopedia of Philosophy, b. d.).

Pomembni avtorji so Edmund Husserl, nemški filozof in ustanovitelj fenomenologije, Maurice Merleau-Ponty, francoski filozof telesa in percepcije, ter Eugene Gendlin, filozof in psihoterapevt, ki je razvil pojem felt sense (Gendlin, 1978; Husserl, 1989; Merleau-Ponty, 2006).

6. Medicinsko in psihosomatsko področje

V medicini izraz “somatsko” pomeni telesno, organsko, živčno ali biološko. Sem sodijo npr. somatski simptomi, somatske bolezni, psihosomatika, somatski živčni sistem in somatske celice.

Ta raba ni enaka sodobni somatiki kot telesnemu zaznavanju, gibanju, edukaciji ali terapiji, je pa pomembna za zgodovino besede. V medicini in psihiatriji je bil pridevnik somatic od 18. stoletja naprej najbolj razširjen, filozofska raba izraza somatology pa je še starejša (Drury, 2022; Etymonline, b. d.).

Somatika danes

Danes je somatika širok krovni pojem za različne pristope, ki se med seboj razlikujejo po namenu, strokovnem okviru, kompetencah izvajalca in načinu dela. Pri konkretnem pristopu je zato pomembneje od same oznake »somatski« razumeti, kaj ta pristop dejansko je in v katerem strokovnem okviru se uporablja.

Kako svoje delo opredeljujem znotraj somatskega področja?

Individualno delo izvajam v okviru psihosocialnega svetovanja s somatsko orientacijo, pri čemer se opiram na somatsko-terapevtske pristope. Somatska čuječnost™ je moja avtorska metoda somatske edukacije, Budokon in argentinski tango pa poučujem kot somatski gibalni praksi.

Individualno delo
Somatska čuječnost™
Somatic Experiencing®
Strokovna podlaga

Sōma: grški izvor besede

Beseda somatika izhaja iz starogrške besede sōma, ki pomeni telo. A sōma ni imela enega samega pomena. V različnih obdobjih je lahko telo označevala na zelo različne načine (Drury, 2022; Etymonline, b. d.).

V zgodnji grški tradiciji se sōma pogosto povezuje z mrtvim telesom oziroma truplom, za živo telo pa se uporablja beseda demas. To je zanimivo glede na današnjo rabo somatike, ki poudarja živo in doživljano telo. Pozneje se pomen razširi in postane bistveno bolj razvejan (Drury, 2022; Etymonline, b. d.).

V evropskih strokovnih jezikih se isti koren pozneje pojavlja v izrazih, kot so somatic, somatology in psychosomatic. Pridevnik somatic je v angleščini potrjen že leta 1753 (Etymonline, b. d.). Izraz somatology je še starejši: pojavlja se v nemški protestantski sholastiki 16. in 17. stoletja, v 18. stoletju pri Benthamu in Kantu, v 20. stoletju pa pri Husserlu kot zamisel vede o živem telesu (Drury, 2022).

V medicini in psihiatriji je pridevnik somatic skozi 18. in 19. stoletje v pogosti rabi, vendar v pomenu telesnega vzroka bolezni, ne v pomenu prvoosebnega doživljanja telesa. To ni ista raba, kot jo ima izraz v sodobnem somatskem polju, je pa pomemben del zgodovine besede (Drury, 2022).

Sodobna somatika uporablja pojem telesa zelo specifično: zanima jo telo kot prostor izkušnje, zaznavanja, gibanja, uravnavanja in pomena (Eddy, 2016; Hanna, 1986).

Ali je Thomas Hanna izumil somatiko?

Ne. Thomas Hanna, ameriški filozof, urednik in pedagog somatske edukacije, somatike ni izumil. Pomembno pa je prispeval k poimenovanju in institucionalizaciji sodobnega somatskega polja. Da bi bilo to jasno, je treba ločiti tri ravni.

1. Beseda

Koren sōma in besedna družina somatic, somatology in psychosomatic so v evropskih strokovnih jezikih v rabi stoletja pred Hanno. Pridevnik somatic je v angleščini potrjen leta 1753, somatology pa sega v sholastiko 16. in 17. stoletja ter prek Benthama in Kanta do Husserla (Drury, 2022; Etymonline, b. d.).

Tudi sam samostalnik somatics je v angleščini obstajal pred Hanno. Webstrov slovar iz leta 1913 ga navaja kot sopomenko za somatology, torej za vedo o splošnih lastnostih snovi. To je drugačen pomen od današnjega. Hanna torej besedne oblike ni ustvaril; obudil je opuščeno besedo in ji dal nov strokovni pomen (Webster's Revised Unabridged Dictionary, 1913).

2. Prakse in znanje

Koncepti, na katerih sloni današnja somatika, kot so doživljanje lastnega telesa, zavestno gibanje, doživljanje diha, pozornost in povezava med umom in telesom, se pojavljajo v številnih starejših tradicijah in filozofijah, tudi zunaj zahodnega prostora. Prakse torej niso zahodni izum in niso izum ene osebe.

3. Ime polja

Tu je Hannov prispevek. V sedemdesetih letih 20. stoletja je izraz Somatics uveljavil kot nadpomenko za že obstoječe prakse, teorije in edukacijske tokove. Leta 1975 je z Eleanor Criswell ustanovil Novato Institute in revijo Somatics, leta 1976 objavil esej The Field of Somatics, leta 1986 pa polje definiral kot študij some, torej telesa, kot ga prvoosebno zaznava človek sam (Drury, 2022; Hanna, 1986).

Drury (2022) mu to poimenovanje pripisuje in ga hkrati kritizira: Hanna je novemu polju pripisal problematično rekonstruirano zgodbo o zahodnih filozofskih koreninah področja (torej o tem, iz katerih zahodnih idej naj bi se somatika razvila) in pri tem prezrl del dejanske zgodovine medicinske in filozofske rabe izraza ter nezahodne učitelje in linije, iz katerih so somatske metode črpale.

Njegova lastna metoda, Hanna Somatic Education/Clinical Somatic Education, je ena od metod znotraj somatske edukacije. Ni izvor celotnega področja (Hanna, 1988).

Razvoj somatskega področja

Somatika kot področje se ni razvila linearno. Nastajala je skozi več vzporednih tokov, ki so se pozneje začeli prekrivati.

Transkulturne prakse utelešene pozornosti

Joga, qigong, tai chi, daoyin, meditativne in borilne prakse kažejo, da delo s telesom, dihom, pozornostjo in samouravnavanjem ni zahodni izum. Moderna somatika je eden od jezikov, s katerimi se danes opisuje del tega širšega znanja. Ta povezava je tukaj uporabljena kot primerjalna in transkulturna umestitev, ne kot trditev, da so te tradicije “somatika” v sodobnem zahodnem pomenu.

Medicinsko-psihiatrična linija

V medicini in psihiatriji se razvijejo izrazi kot so somatic, psychosomatic in somatology. Izraz psihosomatsko se običajno pripisuje Heinrothu in letu 1818, novejše raziskave pa kažejo, da je beseda v rabi že prej. Ta linija je pomembna za zgodovino besede, čeprav ni enaka sodobni somatski edukaciji ali somatski terapiji (Drury, 2022; Dumitrascu idr., 2019; Etymonline, b. d.).

Filozofsko-fenomenološka linija

Edmund Husserl, nemški filozof in ustanovitelj fenomenologije, razlikuje med telesom kot objektom in telesom kot živeto izkušnjo. Maurice Merleau-Ponty, francoski fenomenolog, telo postavi v središče zaznavanja sveta. Eugene Gendlin, filozof in psihoterapevt, pozneje razvije pojem felt sense, telesno občutenega pomena (Gendlin, 1978; Husserl, 1989; Merleau-Ponty, 2006).

Gibalno-edukacijska linija

Genevieve Stebbins, ameriška pedagoginja gibanja, Elsa Gindler, nemška pedagoginja telesnega zaznavanja in ena ključnih praktičark in predhodnic moderne somatske edukacije, Heinrich Jacoby, nemški pedagog in glasbenik, ki je po letu 1933 deloval v Švici, Charlotte Selver, učiteljica Sensory Awareness, F. M. Alexander, ustanovitelj Alexander tehnike, Mabel Todd, avtorica The Thinking Body, Gerda Alexander, ustanoviteljica Eutony, Moshe Feldenkrais, fizik in pedagog gibanja, ter Thomas Hanna, avtor Hanna Somatic Education, predstavljajo pomembno linijo gibalno-somatske edukacije (Alexander, 1932; Eddy, 2016; Feldenkrais, 1972; Hanna, 1988).

Psihoterapevtska in terapevtska linija

Wilhelm Reich, avstrijski zdravnik in psihoanalitik, je telo vključil v psihoterapijo prek diha, mišičnega “oklepa”, afekta in telesne obrambe. Laura Perls, psihologinja in soustanoviteljica Gestalt terapije, ter Fritz Perls, psihiater in soustanovitelj Gestalt terapije, sta prispevala k razvoju telesne “awareness” linije. Eugene Gendlin je s Focusingom razvil delo s telesno občutenim pomenom. Pozneje se razvijejo Hakomi in Sensorimotor Psychotherapy kot somatsko oziroma telesno usmerjeni psihoterapevtski pristopi ter Somatic Experiencing® kot somatsko-terapevtski pristop, ki ni sam po sebi nujno psihoterapija (Gendlin, 1978; Ogden idr., 2006; Reich, 1933/1972; Somatic Experiencing® International, b. d.).

Ključni avtorji, prakse in metode v zgodovini somatike

Spodnja tabela ni popoln seznam vseh somatskih metod. Prikazuje pa glavne tokove, ki so pomembni za razumevanje razvoja sodobne somatike. Tabela je delovna orientacijska razvrstitev, ne dokončna zgodovinska taksonomija področja.

Avtor / tradicija Obdobje Pristop, metoda ali teorija Pomen za somatiko
Staroindijske tradicije / Patanjali, avtor oziroma zbirna figura jogijske tradicije predmoderno obdobje joga Telesno-duševna disciplina, ki povezuje držo, dih, pozornost, koncentracijo in odnos med telesom, umom in zavestjo.
Daoyin, qigong in tai chi, kitajske prakse gibanja, diha in pozornosti stara Kitajska in poznejše tradicije gib, dih, pozornost, kultivacija telesa Pomembni transkulturni predhodniki dela s telesom, dihom, notranjo pozornostjo, regulacijo in počasnim gibanjem.
Haruchika Noguchi, japonski praktik telesne samoregulacije 1911–1976 Seitai, Katsugen Undo Japonska linija spontanega oziroma regenerativnega gibanja in telesne samoregulacije; učitelj Bonnie Bainbridge Cohen.
Johann Christian August Heinroth, nemški zdravnik in psihiater 1773–1843 zgodnja psihosomatska medicina Z njim se običajno povezuje izraz psihosomatsko in letnica 1818, čeprav novejše raziskave kažejo starejšo rabo besede.
Edmund Husserl, nemški filozof in ustanovitelj fenomenologije 1859–1938 fenomenologija, Leib/Körper, somatologija Razlika med telesom kot objektom in telesom kot subjektivno živeto izkušnjo; zamisel somatologije kot vede o živem telesu.
Maurice Merleau-Ponty, francoski filozof fenomenologije telesa 1908–1961 fenomenologija percepcije Telo razume kot središče zaznavanja in delovanja, ne le kot objekt v svetu.
Marcel Mauss, francoski sociolog in antropolog 1872–1950 tehnike telesa Pokaže, da so hoja, drža, dihanje, sedenje in gibanje tudi kulturno naučene telesne navade.
Genevieve Stebbins, ameriška plesalka in pedagoginja gibanja 1857–1934 Harmonic Gymnastics Povezava gibanja, izraza, dihanja, estetike in telesne kulture; predhodnica nemške gibalno-reformne linije, iz katere izhaja tudi Gindlerjeva smer.
Elsa Gindler, nemška pedagoginja telesnega zaznavanja 1885–1961 zaznavanje, dih, teža, počitek, vsakdanje gibanje Ena ključnih praktičark in predhodnic moderne somatske edukacije; premik od zunanje forme k notranjemu zaznavanju.
Heinrich Jacoby, nemški pedagog in glasbenik, po letu 1933 v Švici 1889–1964 pedagogika zaznavanja, učenja in ustvarjalnosti Poveže telesno zaznavanje z učenjem, ustvarjalnostjo in neavtoritarnim pedagoškim procesom; dolgoletni sodelavec Else Gindler.
Charlotte Selver, nemško-ameriška učiteljica Sensory Awareness 1901–2003 Sensory Awareness Prenese Gindlerjevo linijo v ZDA; vpliva na New School, Esalen, Gestalt, humanistično psihologijo in bodywork okolje.
F. M. Alexander, avstralsko-britanski igralec in pedagog 1869–1955 Alexander Technique Razvije delo z uporabo drže, glasu, navad, inhibicij avtomatskega odziva in usmerjanjem pozornosti.
Mabel Elsworth Todd, ameriška pedagoginja telesa in gibanja 1880–1956 Ideokinesis, The Thinking Body Uporaba anatomskih podob, imaginacije in živčno-mišične koordinacije pri učenju gibanja.
Gerda Alexander, nemško-danska pedagoginja gibanja 1908–1994 Eutony Delo s tonusom, zaznavanjem, prilagajanjem napetosti, stikom s prostorom in funkcionalnim gibanjem.
Moshe Feldenkrais, fizik, judoist in pedagog gibanja 1904–1984 Feldenkrais Method, Awareness Through Movement Učenje skozi gib, variabilnost, zaznavanje razlik, zmanjševanje napora in izboljšanje funkcije.
Wilhelm Reich, avstrijski zdravnik in psihoanalitik 1897–1957 telesna psihoterapija, mišični oklep, vegetoterapija Telo vstopi v psihoterapijo kot področje diha, tonusa, afekta, obrambe in regulacije.
Alexander Lowen, ameriški zdravnik in psihoterapevt 1910–2008 Bioenergetic Analysis Nadaljuje telesno psihoterapevtsko linijo z delom na dihu, drži, napetosti, izrazu in telesnem doživljanju.
Laura Perls, psihologinja, in Fritz Perls, psihiater 1905–1990 / 1893–1970 Gestalt terapija Razvoj telesno-procesne razsežnosti gestalt terapije: stik, sedanjost, dih, gesta, telesna izkušnja.
Eugene Gendlin, filozof in psihoterapevt 1926–2017 Focusing, felt sense V terapevtski kontekst prinese telesno občuteni pomen; telo kot implicitno pomenonosno polje.
Ida Rolf, ameriška biokemičarka 1896–1979 Rolfing, Structural Integration Razvije manualni pristop k telesni strukturi, fasciji, drži in organizaciji telesa v gravitaciji.
Milton Trager, ameriški zdravnik 1908–1997 Trager Approach Razvije nežen manualni in gibalni pristop, ki uporablja dotik, zibanje, lahkotnost in občutek možnosti v telesu.
Irmgard Bartenieff, plesalka, fizioterapevtka in učenka Rudolfa Labana 1900–1981 Bartenieff Fundamentals, Laban/Bartenieff Poveže analizo gibanja, razvojne vzorce, funkcionalno gibanje, ples in rehabilitacijo.
Mary Starks Whitehouse, ameriška plesalka in plesno-gibalna terapevtka 1911–1979 Authentic Movement Razvije notranje usmerjeno gibalno prakso, povezano s plesom, nezavednim, pričo in terapevtskim prostorom.
Thomas Hanna, ameriški filozof, urednik in pedagog somatske edukacije 1928–1990 Somatics, Hanna Somatic Education Poimenovalec in institucionalizator moderne nadpomenke Somatics; avtor ene od metod znotraj širšega polja somatske edukacije.
Bonnie Bainbridge Cohen, ameriška delovna terapevtka, plesalka in pedagoginja gibanja roj. 1941 Body-Mind Centering Oblikuje somatski pristop, ki temelji na izkustveni anatomiji, razvojnih gibalnih vzorcih, dotiku, glasu in raziskovanju povezav med telesnimi sistemi, zaznavanjem, gibanjem in zavestjo.
Ron Kurtz, ameriški psihoterapevt 1934–2011 Hakomi Razvije somatsko psihoterapevtsko metodo, ki povezuje čuječnost, telo, nezavedne vzorce in terapevtski odnos.
Peter A. Levine, ameriški biofizik in psiholog roj. 1942 Somatic Experiencing Razvije telesno usmerjen pristop za delo s travmo in stresnimi odzivi, z močnim poudarkom na regulaciji živčnega sistema, titraciji, pendulaciji in zaključevanju stresnih odzivov.
Pat Ogden, ameriška psihoterapevtka sodobno obdobje Sensorimotor Psychotherapy Soustanoviteljica Hakomi inštituta; razvije psihoterapevtski pristop, ki povezuje telo, gibanje, navezanost, travmo in kognitivno-čustvene procese.

Tabela skuša grobo pokazati, da se je sodobno somatsko področje razvijalo skozi več vzporednih linij: transkulturno, filozofsko, edukacijsko, terapevtsko, gibalno, manualno in medicinsko. Za širšo zgodovinsko umestitev glej predvsem Eddy (2016), Hanna (1988), Drury (2022), ISMETA (b. d.) in vire v razdelku “Viri in nadaljnje branje”.

Ključne razlike

Ali je somatika isto kot psihoterapija?

Ne. Somatska psihoterapija je le eden od strokovnih okvirov znotraj širšega somatskega področja. Izraz somatika se uporablja tudi za druge vrste pristopov, zato ga ni smiselno enačiti s psihoterapijo.

Ali so somatsko-terapevtski pristopi isto kot psihoterapija?

Ne nujno. Somatsko-terapevtski pristopi se lahko uporabljajo znotraj psihoterapije, nekateri pa tudi v drugih strokovnih okvirih, odvisno od metode, izobrazbe, kompetenc in obsega prakse izvajalca.

Zakaj ni dovolj, da se nekdo opredeli kot “somatski”?

Ker izraz “somatski” sam po sebi pove samo to, da je pristop telesno usmerjen. Ne pove pa še, ali gre za psihoterapijo, terapevtsko metodo, gibalno prakso, edukacijo, manualno delo ali medicinski pojem. Če iščete terapevtsko podporo, je pomembno preveriti strokovno izobrazbo, okvir prakse in etični okvir.

Viri in nadaljnje branje

Ta stran je napisana kot strokovno-poljudna razlaga somatike, ne kot akademski pregled vseh somatskih smeri. Spodnji viri so razvrščeni po kategorijah, da je mogoče lažje navigirati po zgodovinskih, terminoloških in teoretskih poantah besedila.

Temeljni viri za somatiko

Izvor besede in zgodnja strokovna raba

Fenomenologija telesa

  • Gallagher, S. (2005). How the body shapes the mind. Oxford University Press.
  • Husserl, E. (1989). Ideas pertaining to a pure phenomenology and to a phenomenological philosophy: Second book (R. Rojcewicz in A. Schuwer, prev.). Kluwer Academic Publishers.
  • Merleau-Ponty, M. (2006). Fenomenologija zaznave (Š. Žakelj, prev.). Študentska založba, zbirka Koda. (Izvirnik objavljen 1945)
  • Stanford Encyclopedia of Philosophy. (b. d.). Phenomenological approaches to self-consciousness.

Somatska edukacija in somatsko gibanje

Telesno usmerjena psihoterapija, travma in somatsko-terapevtski pristopi

Interocepcija, čuječnost in telo

O besedilu

Besedilo sem pripravila kot strokovno-praktično razlago pojma somatika. Namen strani je prispevati k večji jasnosti glede izraza in področja somatike: zakaj se pojem uporablja različno in kako se razlikujejo somatsko-terapevtski pristopi, somatska psihoterapija, somatska edukacija, somatsko gibanje, bodywork, fenomenologija telesa in medicinska raba izraza.

Stran ni akademski pregled vseh somatskih smeri, temveč orientacijski tekst za lažje razumevanje področja in izbiro ustrezne oblike podpore, učenja ali prakse.