Sanja Somatika | Sanja Zalar Gostimirović

Somatic Experiencing® in somatska terapija

Somatic Experiencing® je telesno usmerjen terapevtski model za delo z odzivi na stres, šok in travmo ter eden od somatsko-terapevtskih pristopov, na katere se pri svojem delu opiram.

Sanja Zalar Gostimirović · somatska praktičarka in psihosocialna svetovalka · Somatic Experiencing® edukantka pod supervizijo

Kaj je SEIndividualno delo

Kaj je somatska terapija in kam se umešča Somatic Experiencing®

Izraz somatska terapija se uporablja kot širši in neenotno opredeljen izraz za telesno usmerjene terapevtske pristope, ki v proces vključujejo telesno doživljanje, zaznavanje in odzive živčnega sistema. Ne označuje ene same metode in sam izraz še ne pove, za kateri konkretni pristop ali strokovni okvir gre.

Somatic Experiencing® lahko v tem širšem kontekstu umestimo med somatsko-terapevtske modele. Ima lasten model, terminologijo in sistem usposabljanja; razvil ga je dr. Peter A. Levine. Za širše razlikovanje med somatsko terapijo, somatsko psihoterapijo, somatsko edukacijo, somatskim gibanjem in drugimi oblikami somatskega dela je namenjena stran Somatika.

Sem Sanja Zalar Gostimirović, somatska praktičarka in psihosocialna svetovalka. V okviru Sanja Somatika individualno delam v Ljubljani in preko spleta ter sem Somatic Experiencing® edukantka pod supervizijo. V Somatic Experiencing® se izobražujem v okviru Professional Training programa, principe metode pa vključujem v svoje delo.

Kaj je Somatic Experiencing®?

Somatic Experiencing® (SE™) Somatic Experiencing® International opredeljuje kot telesno usmerjen terapevtski model, ki se uporablja v različnih poklicih in strokovnih okoljih pri delu s travmo in drugimi stresnimi odzivi, znotraj strokovnega okvira in kompetenc posameznega izvajalca. Na strani SE 101 metodo opisujejo kot pristop k simptomom stresa, šoka in travme, ki se lahko kopičijo v telesu in živčnem sistemu. (Somatic Experiencing® International, SE 101)

V teoretskem prispevku Payne, Levine in Crane-Godreau (2015) kot pomembne elemente metode izpostavljajo interocepcijo, propriocepcijo in kinestetično zaznavanje. (Payne, Levine & Crane-Godreau, 2015)

V praktičnem procesu to pomeni, da se poleg zgodbe, misli, čustev in pomenov spremlja tudi trenutno telesno doživljanje ter njegovo spreminjanje: senzacije, dih, mišični tonus, orientacija, gibalni impulzi in spremembe v aktivaciji.

Pomemben del metode je postopnost. Zahtevni vsebini se je mogoče približevati postopoma in ob sprotnem spremljanju tega, kaj se dogaja v telesu, koliko opore je na voljo ter ali ostajata prisotni orientacija in možnost izbire.

Med prepoznavnimi pojmi SE so tracking oziroma sprotno spremljanje telesne izkušnje, titracija kot dozirano približevanje večji aktivaciji, pendulacija kot spremljanje prehajanja med različnimi stanji aktivacije in opore ter orientacija v aktualnem prostoru in času. Pri svojem delu jih razumem kot procesni jezik za natančnejše spremljanje sprememb, ne kot zbirko izoliranih vaj. (Somatic Experiencing® International, Professional Training)

V jeziku SE je pomembno tudi zaključevanje zaščitnih oziroma obrambnih odzivov. Model predpostavlja, da je mogoče v procesu spremljati in podpreti odzive, ki so bili v času ogroženosti prekinjeni ali onemogočeni. (Somatic Experiencing® International, SE 101)

Somatic Experiencing® ni namenjen samo delu s travmo

Somatic Experiencing® International metodo opisuje v povezavi s stresom, šokom, travmo in drugimi stresnimi odzivi. V okviru SE je travma lahko povezana z akutnim stresom ob zaznani življenjski ogroženosti, lahko pa tudi s kumulativnim oziroma dolgotrajnim stresom. (Somatic Experiencing® International, SE 101)

Zato za delo po principih SE ni nujno, da človek svojo izkušnjo opredeljuje kot »travmo«. Izhodišče so lahko tudi stresni odzivi, ponavljajoči se vzorci ali posledice dogodkov in življenjskih okoliščin, ki so človeka zaznamovali in se še vedno kažejo v njegovem doživljanju, telesnih odzivih ali načinu odzivanja na sedanje situacije.

Pomembnejše od samega poimenovanja dogodka je raziskovanje tega, kaj se ob določeni temi, okoliščini ali situaciji dogaja zdaj in kakšne možnosti odziva so človeku v tem trenutku na voljo.

Kako lahko poteka delo po principih Somatic Experiencing®

Pri delu po principih SE ni nujno, da se proces začne s podrobnim pripovedovanjem o težki ali travmatski izkušnji. Pozornost se lahko najprej usmeri na to, kar je dostopno v sedanjem trenutku, morda le ob misli na določeno okoliščino ali situacijo: stik s prostorom, telesne senzacije, dih, mišični tonus, gib, impulze, orientacijo in spremembe v aktivaciji.

Proces se razvija postopoma. Namesto intenzivnega osredotočanja na zahtevno vsebino spremljamo, kakšna mera stika s to vsebino je v določenem trenutku znosna in sočasno omogoča ohranjanje stika s sedanjostjo, odnosom in možnostjo izbire.

To pa ne pomeni, da pogovor, razumevanje ali življenjski kontekst niso vključeni v proces ali da so nezaželeni. Vključeni so glede na trenutno kapaciteto klienta in okvir prakse. Telesna izkušnja je vir informacij, ki ga je mogoče raziskovati skupaj z mislimi, čustvi, odnosi in konkretnimi okoliščinami človekovega življenja.

Pri svojem individualnem delu te principe vključujem v okvir somatsko orientiranega psihosocialnega svetovanja v Ljubljani in preko spleta.

Kaj mi je pri Somatic Experiencing® strokovno pomembno

Doziranost in postopnost

Globine procesa ne enačim z njegovo intenzivnostjo. Pomembno mi je, da se zahtevni izkušnji približujemo v meri, pri kateri ostajajo na voljo stik s sedanjostjo, orientacija, odnos in možnost prilagoditve. Doziranost razumem kot način, da se proces lahko razvija brez nepotrebnega preplavljanja.

Regulacija kot prožnost

Regulacijo razumem predvsem kot prožnost oziroma fleksibilnost pri odzivanju. V procesu raziskujemo, kako zaznati spremembo, mobilizirati energijo, zaščititi mejo, vzdržati določeno intenzivnost, sprejeti oporo in se po obremenitvi ponovno reorganizirati.

Tudi v okviru Somatic Experiencing® cilj ni stalna mirnost ali zgolj zmanjševanje aktivacije. Pomembna je možnost prehajanja med različnimi stanji in odzivi glede na okoliščine.

Telesni signal kot informacija

Telesnih signalov ne razumem kot avtomatična navodila. V procesu raziskujemo razliko med senzacijo, impulzom, pomenom, kontekstom in izbiro.

Pri svojem delu zato napetosti v prsnem košu ne pripisujem avtomatičnega psihološkega pomena, tresenja pa samega po sebi ne interpretiram kot dokaz, da se »travma sprošča«. Podobno lahko impulz po umiku raziskujemo kot informacijo, ne da bi iz njega avtomatično sklepali, da je umik edina ali najbolj smiselna izbira.

Občutek v telesu je pomemben vir informacij, ki ga lahko raziskujemo skupaj z zgodbo, odnosom, okoljem in aktualnimi življenjskimi okoliščinami.

Orientacija in opora

Orientacija pomeni vračanje pozornosti k temu, kar je tukaj in zdaj: prostoru, zvokom, stiku s tlemi, položaju telesa in temu, kaj je v tem trenutku mogoče narediti.

Opora pa je nekaj, kar človeku pomaga ostati v stiku s sabo in imeti več možnosti odziva. To je lahko stik s tlemi, jasna meja, prisotnost druge osebe, občutek lastne moči ali preprosto zavedanje, da se lahko ustavi, odmakne ali spremeni smer. Opora zato ni nujno nekaj, kar pomirja.

Kako Somatic Experiencing® usmerja moje delo

Principi Somatic Experiencing® pomembno usmerjajo moje delo v svetovalnem, edukativnem in gibalnem kontekstu.

Individualno delam v Ljubljani in preko spleta v okviru somatsko orientiranega psihosocialnega svetovanja, pri katerem se med drugim opiram na principe Somatic Experiencing®. V procesu se nanje opiram predvsem pri spremljanju telesne izkušnje v realnem času, orientaciji, doziranosti, delu z oporo ter zaznavanju sprememb v aktivaciji, impulzih in mejah.

Somatsko orientirano psihosocialno svetovanje

V gibalnem kontekstu se to kaže predvsem v orientaciji, doziranosti in možnosti izbire, ki niso specifične le za SE, ampak so širše prisotne v somatskih pristopih.

Moja drža pri delu je kolaborativna. Somatske usmeritve ponujam kot povabila, opažanja pa kot perspektive, ki jih preverjamo v dialogu. Pomembna mi je transparentnost procesa in ohranjanje klientkine avtonomije ter možnosti izbire.

SE je eden od strokovnih zemljevidov, na katere se opiram pri delu, ni pa edini okvir, skozi katerega razumem človeka. Ostajam znotraj biopsihosocialnega razumevanja: meje, konflikta, ugajanja, tesnobe ali preplavljenosti ni mogoče zvesti samo na dogajanje v živčnem sistemu. Te izkušnje obstajajo tudi v odnosih, socialnem učenju, življenjskih okoliščinah, prepričanjih in konkretnih možnostih posameznice.

Somatic Experiencing® in Somatska čuječnost™

Moja avtorska metoda Somatska čuječnost™ ni različica Somatic Experiencinga. Med pristopoma se nekateri procesni poudarki srečajo, na primer pozornost na telesno izkušnjo, orientacija, postopnost in možnost izbire, vendar ima Somatska čuječnost™ lasten metodološki okvir in ni terapevtska metoda.

Širšo strokovno podlago svojega dela in izobraževanj ter način, kako različne pristope umeščam v svojo prakso, opisujem na strani Strokovna podlaga.

Pogosta vprašanja

Kaj je Somatic Experiencing®?

Somatic Experiencing® je telesno usmerjen terapevtski model, ki ga je razvil dr. Peter A. Levine. Namenjen je delu s simptomi stresa, šoka in travme ter drugimi stresnimi odzivi, pri čemer posebno pozornost namenja temu, kako se ti odzivi kažejo v telesu in živčnem sistemu.

Kaj je somatska terapija?

Izraz somatska terapija se uporablja kot širši in neenotno opredeljen izraz za telesno usmerjene terapevtske pristope, ki v proces vključujejo telesno doživljanje, zaznavanje in odzive živčnega sistema. Ne označuje ene same metode; za razumevanje konkretnega dela je zato pomembno vedeti, za kateri pristop in strokovni okvir gre.

Je Somatic Experiencing® isto kot somatska terapija?

Ne. Izraz somatska terapija se uporablja širše, Somatic Experiencing® pa lahko v tem širšem kontekstu umestimo med somatsko-terapevtske modele. Ima lasten model, terminologijo in sistem usposabljanja.

Je Somatic Experiencing® namenjen samo delu s travmo?

Ne. Somatic Experiencing® International govori o delu s stresom, šokom, travmo in drugimi stresnimi odzivi. V okviru SE je pomemben tudi kumulativni stres, zato ni nujno, da človek neko izkušnjo sam opredeljuje kot travmatsko. Relevantne so lahko tudi življenjske okoliščine ali dogodki, ki so ga zaznamovali in so povezani z odzivi, ki se še pojavljajo v sedanjosti.

Ali je treba pri Somatic Experiencing® podrobno govoriti o travmatskem dogodku?

Ne nujno. Zahtevni vsebini se je mogoče približevati postopoma in ob spremljanju trenutne telesne izkušnje, brez zahteve po podrobnem pripovedovanju ali intenzivnem podoživljanju.

Ali je cilj Somatic Experiencing® vedno umirjanje živčnega sistema?

Ne. SE vključuje delo z različnimi odzivi živčnega sistema, vključno z mobilizacijo, obrambnimi odzivi in ponovno organizacijo po obremenitvi. Regulacija zato ni sinonim za stalno mirnost ali zgolj zmanjševanje aktivacije, temveč vključuje več prožnosti pri odzivanju.

Kako Somatic Experiencing® vključujem v svoje delo?

Sem Somatic Experiencing® edukantka pod supervizijo. Individualno delam v Ljubljani in preko spleta v okviru somatsko orientiranega psihosocialnega svetovanja, pri katerem se med drugim opiram na principe SE. V edukativnem in gibalnem kontekstu se ti principi kažejo predvsem v orientaciji, doziranosti in možnosti izbire, ki so širše prisotne tudi v somatskih pristopih.

Ali je moje individualno delo Somatic Experiencing® terapija?

Moje individualno delo je opredeljeno kot somatsko orientirano psihosocialno svetovanje. Sem Somatic Experiencing® edukantka pod supervizijo in principe metode vključujem v način dela, vendar Somatic Experiencing® ni edini strokovni okvir, na katerega se pri individualnem delu opiram.

Je Somatic Experiencing® isto kot Somatska čuječnost™?

Ne. Somatic Experiencing® je samostojen somatsko-terapevtski model. Somatska čuječnost™ je moja avtorska somatska metoda z lastnim metodološkim okvirom in ni terapevtska metoda. Med pristopoma se nekateri procesni poudarki srečajo, vendar Somatska čuječnost™ ni različica Somatic Experiencinga.